Imunski sistem nista samo vitamina C in D

KAKO DELUJE IMUNSKI SISTEM?

Imunski sistem človeka je precej  zapleten sistem celic in organov, ki telesu omogoča, da učinkovito odkriva in uničuje najrazličnejše tujke, ki pridejo v stik s telesom. Imunski sistem nas torej varuje pred infekcijskimi povzročitelji bolezni – virusi, bakterijami, paraziti in glivami, ter preprečuje vrsto drugih bolezni. Obrambni sistem v splošnem razdelimo na dva nivoja delovanja, ki pa med seboj zelo dobro sodelujeta, na prirojeno in pridobljeno telesno obrambo.

Naš imunski sistem oslabi stres, enolična prehrana, premalo telesne aktivnosti, kajenje, alkohol, nezadosten spanec, preutrujenost itd. Znaki oslabljenega imunskega sistema so pogostejše okužbe in daljši čas okrevanja. Nespecifični simptomi oslabljenega imunskega sistema so tudi utrujenost, krhki nohti, depresija, izbruhi herpesa, glivična vnetja, ustne razjede, vnetja sečil in spolovil.

Na delovanje imunskega sistema vplivajo značilnosti posameznika, kot so spol, starost, način življenja (kajenje, alkohol, količina spanja, stres), prehranske navade, hormonsko ravnovesje, zgodovina infekcij, cepljenj, genetska predispozicija, izpostavljenost hudim telesnim naporom in drugo.

Pomembno je zavedanje, da na številne izmed teh dejavnikov lahko v veliki meri vplivamo sami, v nadaljevanju bo predstavljeno na kakšen način vpliva prehrana na naš imunski sistem in na kakšen način ga lahko okrepimo.

Razpoložljivost določenih hranilnih snovi v telesu je pogoj za razvoj in razmnoževanje vseh celic, vključno z imunskimi celicami. Pomembni gradniki so aminokisline, osnovne enote beljakovin. Poznamo 22 različnih aminokislin, nekatere izmed njih telo lahko sintetizira samo, ostale pa moramo zagotoviti s hrano. Živila, ki so bogata z esencialnimi aminokislinami so ribe, meso, jajca, mleko in mlečni izdelki, alge ter kombinacija stročnic in žitaric.

Poleg makrohranil, imajo na delovanje imunskega sistema pomembno vlogo tudi številni vitamini in minerali, ki sodelujejo pri delovanju imunskih celic, encimskih in drugih biokemičnih reakcijah v organizmu ter tako pripomorejo pri vzdrževanju zdravega imunskega sistema. Ti so:

VITAMIN A

Sodeluje tako pri celični kot humoralni imunosti, odgovoren je za pretvorbo naivnih celic limfocitov T v specifične celice. Vitamin A se nanaša tako na retinol kot provitamine A. Retinol se nahaja izključno v živilih živalskega izvora, proizvajajo ga tudi nekatere bakterije. Karotene pa najdemo v rastlinskih virih, kot so buče, korenje, sladki krompir, ohrovt, špinača. S procesom oksidacije se karoteni v telesu lahko pretvorijo v retinol. Vitamin A ima poleg sodelovanja v imunskem sistemu pomembno vlogo pri delovanju vida in razvoju celic in tkiv.

VITAMIN D

Ima pomembno vlogo v prirojeni imunosti, v monocitih in makrofagih sproži sintezo endogenih peptidov, ki delujejo protimikrobno. Je  pomemben imunomodulator in vpliva na številne imunske celice. Zavira avtoimunske procese in nastanek avtoimunskih bolezni.  Vitamin D je v maščobah topni vitamin, ki ga vnašamo s hrano, za razliko od drugih vitaminov pa lahko v človeškem telesu tudi nastaja, in sicer v koži pod vplivom ultravijoličnih B žarkov sončne svetlobe. Nahaja se v ribah, ribjem olju, rumenjaku in mlečnih izdelkih. Vitamin D je eden redkih vitaminov, ki ga z uravnoteženo zdravo prehrano ne dobimo dovolj. D vitamin ima poleg učinka na imunski sistem pomembno vlogo pri presnovi kalcija, delovanju mišic, uravnavanju celičnega cikla, izločanju inzulina in tvorbi renina, ki sodeluje pri uravnavanju krvnega tlaka.

VITAMIN E

pospešuje delovanje vitamina A, pomemben je pri preprečevanju krvnih strdkov in deluje kot antioksidant. Antioksidanti delujejo tako, da preprečijo oksidacijo (vezavo kisika) vitalnih in pomembnih molekul v organizmu. Oksidacijo  povzročajo prosti radikali. Prosti radikali neprestano nastajajo v našem telesu, saj so stranski produkt celičnega dihanja, dodatno pa v telesu nastajajo tudi zaradi okolijskih dejavnikov kot so: onesnažen zrak, ionizirajoče sevanje, vnos škodljivih snovi (konzervansov, pesticidov, drugih kemikalij, katrana, alkohola) in stres. Najpogostejši so kisikovi prosti radikali, ki okvarijo lastne beljakovine in maščobe, v hujših primerih celo celične kromosome. Na ta način pospešujejo staranje kože, slabijo imunski sistem, zmanjšujejo telesno sposobnost in vplivajo na živčni sistem. Vitamin E je eden izmed antioksidantov, ki preprečuje škodljivo delovanje prostih radikalov. Vitamin E najdemo v oljčnem olju, olju žitnih kalčkov, sojinem olju, v mandljih, lešnikih, pinjolah, sončničnem semenu in avokadu.

VITAMIN C

Deluje kot antioksidant samostojno, kot tudi v kombinaciji z vitaminom E. Pomemben je tudi za sintezo kolagena, normalno delovanje možganov in živčevja ter boljšo absorpcijo železa v prebavnem traktu. Vitamin C najdemo v črnem ribezu, šipku, peteršilju, borovnicah, kreši, aceroli, bezgu, kiviju, jagodah, citrusih, pesi, zeleni papriki, jabolku, surovem zelju. Dolgotrajno segrevanje uniči skoraj ves C vitamin. Prav tako ga uniči tudi pranje živil in izpostavljanje svetlobi, hranjenje v kovinskih posodah, predvsem bakrenih in železnih.

CINK

Je nujno potreben za aktivacijo številnih genov in kot kofaktor v različnih encimskih reakcijah. Je aktivator številnih encimov v presnovi beljakovin, ogljikovih hidratov, maščob in hormonov. Sodeluje tudi pri skladiščenju inzulina in delovanju imunskega sistema, njegovo pomanjkanje zavira delovanje limfocitov T. Sodeluje tudi pri pretvorbi betakarotena v vitamin A. Cink najdemo v morski hrani, pšeničnih kalčkih, jetrih, bučnih semenih, leči.

SELEN

Sodeluje v antioksidantih procesih, deluje sinergistično z vitaminom E, pomemben je za sintezo encima glutation peroksidaze, ki sodeluje z glutationom – najpomembnejšim antioksidantom, ki ga najdemo v vsaki celici. Selen se nahaja v morski hrani, orehih, brazilskih oreščkih, jetrih, nekoliko manj v žitih in stročnicah.

 

Poleg naštetih mikrohranil so za delovanje in učinkovitost imunskega sistema pomembna tudi vitamin B6, ki sodeluje kot koencim v mnogih encimskih reakcijah in razgradnji proteinov in folna kislina, ki je pomembna pri sintezi vseh celic v organizmu, ter minerala baker in železo.  Poleg mikrohranil je so za dobro delovanje imunskega sistema pomembne tudi probiotiki, to so živi mikroorganizmi, ki vzpostavljajo mikrobno ravnovesje v naših prebavilih, v sluznicah in koži. Naš imunski odziv uravnavajo tako da preprečujejo razmnoževanje patogenih mikroorganizmov, presnavljajo in tudi sintetizirajo nekatera hranila.

Vpliv prehrane na imunski sistem se v zadnjih desetletjih predmet širokega raziskovanja, z različnimi študijami so dokazali pozitiven vpliv določenih živil na imunski sistem. Nekatera vplivajo na zvišanje števila obrambnih celic, druga pa na njihovo aktivnost. Ta živila so: česen, čebula, oranžni pigmenti oziroma karotenoidi v korenju, bučah, kakiju, melonah, sladkem krompirju in zeleni listnati zelenjavi, probiotični izdelki kot so kefir, kislo mleko, jogurt, kislo zelje in kisla repa, ingver in gobe šitake.

Za podporo imunskemu sistemu poskrbimo in si vzemimo čas za pripravo raznovrstnih obrokov, ki naj bodo polni nepredelanih živil, zelenjave, sezonskega sadja, stročnic, rib, mesa, jajc, stročnic, polnozrnatih žit ter oreščkov. Pomembno je pitje zadostne količine vode, redna telesna aktivnost ter zadostna količina spanja.

Za povečanje delovanja imunskega sistema so na voljo že številni pripravki in prehranska dopolnila, s katerimi si lahko pomagamo v času ko smo bolj izpostavljeni različnim okužbam ter ko so potrebe po določenih mikrohranilih večje, npr. ob večjih fizičnih in mentalnih obremenitvah. Pomembno je poudariti, da pripravki, ki spodbujajo imunski sistem niso primerni za vsakogar. Bolniki z avtoimunskimi boleznimi, presajenimi organi in bolniki, ki jemljejo imunosupresiva zdravila (zdravila, ki zavirajo imunski sistem) ne smejo posegati po pripravkih za dvig imunske odpornosti, prav tako je potrebna previdnost pri nosečnicah, majhnih otrocih in starostnikih. Izdelki, ki jih lahko kupimo v lekarnah in specializiranih trgovinah so vitaminsko-mineralne pripravki, različni pripravki iz ameriškega slamnika, probiotiki, betaglukani, aminokisline in različne rastlinske adaptogene učinkovine. Smiselno je, da izdelek vsebuje več učinkovin oziroma mikrohranil, ki med seboj sinergistično učinkujejo, takšen izdelek je bolj učinkovit kot če jemljemo zgolj določen vitamin ali mineral v visokih dozah. S tem se izognemo morebitnim negativnim stranskim   učinkom zaradi prevelikih odmerkov.

Avtorica članka: Bernarda Habe, magistrica dietetike in inženirka laboratorijske biomedicine