Kaj je kolagen in kakšna je njegova funkcija v človeškem organizmu

KAJ JE KOLAGEN, KAKŠNA JE NJEGOVA FUNKCIJA V ČLOVEŠKEM ORGANUZMU in ALI JE UŽIVANJE KOLAGENA SMISELNO IN UČINKOVITO?

Kolagen je glavna nitasta, strukturna beljakovina v koži, kosteh in vezivnem tkivu, omogoča elastično trdnost tkiv in posamezne dele tkiv med seboj dobro veže.

NAJBOLJ POMEMBNA BELJAKOVINA V TELESU

Je najbolj zastopana beljakovina v človeškem organizmu, predstavlja kar 25 – 35% vseh beljakovin. V človeškem organizmu je do sedaj znanih 29 različnih tipov kolagena, med katerimi je največ kolagena tipa I, II in III. (od 80-90%). Kolagen tipa I sestavlja 90% naše kože, las in nohtov. Strukturo kolagena predstavlja trojna vijačnica, sestavljena iz treh kolagenskih polipeptidnih verig alfa, za peptidno verigo so značilne aminokisline glicin, prolin in hidroskiprolin. Ta struktura daje kolagenu veliko čvrstot in majhno možnost krčenja, kar je zelo pomembno za kostno in vezivno tkivo. Kolagen poleg v naštetih tkivih najdemo tudi v prebavnem traktu, stenah krvnih žil, gladkih mišicah, roženici in vseh notranjih organih.

ZA TVORBO KOLAGENA JE POTREBEN TUDI VITAMIN C

Kolagen neprestano nastaja v našem telesu, izločajo ga fibroblasti in nekatere epitelne celice. Genska aktivacija sproži nastanek polipetidnih verig alfa v ribosomih, in nadaljnjo sintezo v endoplazmatksem retikulumu. Da iz posameznih aminokislin nastane kolagen je potreben niz biokemičnih reakcij (hidroksilacija, tvorba disulfidnih vezi in glikozilacija), pri katerih je nujno potreben tudi vitamin C, ki ima vlogo kofaktorja encimov hidroksilaz.

IZGUBA KOLAGENA SE KAŽE PREDVSEM NA KOŽI, LASEH, NOJTIH IN SKLEPIH

Z leti se proizvajanje kolagena zmanjšuje, njegova poraba pa zvišuje. Ko človeški organizem neha rasti, okrog 20. leta, se sinteza kolagena začne zmanjševati. Ocenili so, da povprečno po 25.letu starosti izgubimo letno 1% kolagena, po 30. letu pa se izguba še poveča. Izguba se navzven kaže predvsem na koži, ki je manj prožna, manj elastična, izgublja vlago, nastajajo gubice, oslabi se gibljivost sklepov, opažano je tudi hitrejše izpadanje las in poveča se krhkost nohtov. Posledica izgube kolagena je lahko tudi upočasnjena prebava, pomanjkanje lahko vpliva tudi na zgradbo kosti in veziv. Poleg tega, pa na izgubo kolagena vplivajo še drugi dejavniki in življenjski slog, izgubo pospešijo stres, velike količine sladkorja, kajenje, uživanje alkohola, ter prekomerna izpostavljenost UV žarkom. Pri ženskah je povečana izguba kolagena značilna v času menopavze. Vendar pa, so študije do sedaj že potrdile, da lahko z dodajanjem oziroma uživanjem kolagena, oziroma hidroliziranega kolagena (peptidi, ki sestavljajo kolagen), vplivamo na sintezo kolagena v telesu.

DODAJANJE KOLAGENA RESNIČNO POMAGA

Potrdili so, da peptidi ki jih zaužijemo, stimulirajo fibroblaste, da sintetizirajo  več kolagena iz razpoložljivih polipeptidov. Dokazali so, da dodatno uživanje kolagena izboljša stanje kože, las in nohtov, izboljšani regeneraciji hrustanca, zmanjšani bolečini pri osteoartritisov in elastičnost arterijske stene. Učinkovitost so dokazali z 8-tedenskimi odmerki po 2,5g dan. Priporočen dnevni odmerek je od 2,5-15g kolagena. Pomembno je tudi uživanje vitamina C, ki pripomore k nastajanju kolagena v telesu.  Dober vir kolagena je kostno-goveja juha, saj v juhi že razpade na peptide in se tako lažje abosrbira v kri. Kolagen najdemo še v koži in vezivnem tkivu. Ker so prehranski viri precej okrenjeni, so na voljo številna prehranska dopolnila s hidroliziranim kolagenom.

Avtorica: Bernarda Habe, magistrica dietetike in inženirka laboratorijske biomedicine